Nedelo:

Mladina:

Saj je Kamrca, v bivšem pečarstvu urejen kvartir s tremi sobami, kuhinjo in šankom, pač ena prijetnejših jazbin za guštiranje in lagodno mletje, kar jih je uzrlo strokovno oko. Zasluga gre starinski, a ne kičasti opremi lokala, nepregledni vrsti gobelinov - brez lipicancev, blondink in zadnjih večerij, pretežno rožce in ptički, tja do iz sukanca izvezenih miniatur ...

Kljub temu, da smo pred leti v Kamrci odpočili oko na posrečeni notranji opremi, vrsti gobelinov, starinskega pohištva, okrasja in parafernalij, pa smo lahko le ugibali, ali ima mengeška jazbina tudi kotiček za primerno poslavljanje od zadnjih poletnih temperatur. Ima, ima. Pa kakšnega. Kotiček sredi džungle okrasnih kopriv, plezalk in drugih trajnic, ki so se vgnezdile v ptičjih kletkah, med vse sorte patiniranega, kmalu sto let starega, ne samo vrtnega pribora in orodja. Na mizi laneni prtički in prt, na njem tudi kak starodaven vrč ali vaza iz steklenice za mleko, okoli mize šef, vedno za šalo ali nasvet ,,,

Rad Dobrojem (www.rad-dobrojem.si):

Kamrca je moderna gostilna. Pa čeprav se v njej počutite kot pri svoji stari mami. Saj veste, v  njeni dnevni sobi, kjer je tako prijetno toplo, domačno in nostalgično. Kjer se čas ustavi, ko babica stopi za štedilnik. Toda potem ne prinese na mizo nedeljske pečenke s praženim krompirjem, temveč le njen vonj in okus na velikih steklenih krožnikih. Moderna babica, skratka.

Kamrca je res kamrca.  Vsi babičini -e če niso celo nonini - gobelini s staro Savico vred so na stenah. V zraku pa toplota krušne peči in toplina gospodarjevih obljub. "Res je dobro," je govoril ves čas, a se ni niti enkrat zlagal. Sicer pa smo ugotovili, da ne pretirava, že takoj na začetku, ko je ponudil penin za celo šampanjsko klet: Frangežovo, Vipavino, Koglovo, Jazbecovo in še Simčičevo. Izbrali smo vsak svojo, a ga ni nič zmedlo. Ne pomnim, da mi je kaj podobno raznolikega uspelo še v kakšni drugi slovenski gostilni. Če ne drugega, so ob toliko odprtih peninah vsi mehurčki že ušli. A ne v Kamrci!